V razmislek...



Abeceda novega sveta

Pripadam tisti šoli opazovalcev sodobnega časa, ki verjame, da je svet na prelomnici. V toku zgodovine smo večkrat izgubili zaupanje v večne resnice. Med njimi tudi v vero, državo in v to, da je svet raven. Danes to zaupanje odrekamo trgu, kot smo ga poznali še do nedavnega. Najbolj radikalen jezik novih vrednot in zahtev po reorganizaciji sistema govorijo danes iniciative civilne družbe. Te v obstoječem modelu tržnega kapitalizma ne vidijo rešitev za družbo, ki bo vzdržna in pravična. Nov jezik govori tudi vedno večji delež gospodarstva, ki svoje poslovne modele, odnose in procese ustvarjanja vrednosti prilagaja vrednotam, in jih soustvarja v dialogu s potrebami ljudi. Reinovirajo se procesi ustvarjanja družbene in ekonomske vrednosti, ki so utemeljeni v samoorganiziranju, blagovni menjavi, participativnih in demokratičnih oblikah lastništva. Sedanjost začenja govoriti jezik, ki nosi obljubo radikalne spremembe na bolje.

Tega jezika ne govori veliko ljudi, so pa vedno bolj slišani. Ker si vsi želimo verjeti, da je nekaj boljšega mogoče. Ker moramo verjeti, da je vedno lahko (še) boljše.

Delno ta jezik razumemo vsi. Eni trdijo, da je nekoristen, da je zastarel. Drugi verjamejo, da lahko z njim le delno razložimo in utemeljimo potrebe sodobne družbe. Spet tretji ga dopolnjujejo z novimi gesli, ki naj bi ga oplemenitila, in mečejo ven koncepte, ki ne spadajo zraven. Zdi se, da na novo sestavljamo abecedo sveta. In glede na trenutne kazalce skupne bilance je to več kot nujno. Kaj bo ta abeceda prinesla pa bodo pokazala konkretna dejanja in spremembe, ki jih bo ta nov jezik sprožil. Upamo še vedno lahko, da živimo v prelomnih časih.